80. obletnica strmoglavljenja

Zavezniški bombnik B-17 je 24. maja 1944 ob 10.16 dopoldne sestrelil nemški Messerschmitt Bf-109 iz lovske skupine JG-27, ki je patruljirala nad Zagrebom. Lovsko letalo je pilotiral nadporočnik Ernst Georg Altnorthoff. Na višini 8.000 metrov so odkrili 50 zavezniških štirimotornih bombnikov, ki pa so jih kmalu opazili. Po težavah z gorivom – odvrgel je rezervoar, kar so opazili tudi na zemlji – se je Altnorthoff odločil za napad z zadnje strani in ga usmeril na levi notranji motor izbranega bombnika. Zavezniški bombnik je bil zadet v polno, vendar je bil tudi Altnorthoffov Messerschmitt zadet iz strojnic v zadnjem delu bombnika. Poškodo­vani zavezniški bombnik B-17 se je ločil od formacije in Altnorthoff je videl, da je posadka izskočila. Ker streliva ni imel, se je poskušal vrniti, vendar se je njegovo letalo vnelo in moral je izskočiti tudi sam. S padalom je doskočil na polju v bližini dvorca Novo Celje, kjer ga je našla nemška policija. Zaradi opeklin je bil štiri mesece v bolnišnici. Njegovo pričanje je v skladu s poročilom žandarmerijske postaje Žalec.

Sestreljeni zavezniški bombnik je bil leteča trdnjava Boeing B-17G s serijsko številko 42-31841. Pripadal je 15. zračni sili, 5. bombnemu krilu, 463. bombni skupini in 775. bombni eskadrilji. Eskadrilja je imela bazo v italijanskem mestu Celone, cilj leta je bil Atzgersdorf, Avstrija.

Takratni šoštanjski župnik Pavel Gril je povedal: »Dva letalca sta zgorela v razbitini letala, v zraku smo videli pet ali šest padal. Govorilo se je, da so dva letalca rešili prebivalci, druge pa so zajeli Nemci. Tik pred strmoglavljenjem je v letalu ostal samo bombardir, ki je takrat že bil mrtev, navigator je izskočil, a se mu padalo ni odprlo. Ostali so srečno doskočili, vendar jih je skoraj vse zajela nemška policija.« Umrli člani posadke (KIA) so bili 25. maja 1944 pokopani na pokopališču pod farno cerkvijo sv. Mihaela v Šoštanju. Račun za pokop dveh ameriških letalcev v višini 60 RM je bil izstavljen Občini Šoštanj. Trupli so pokopali ločeno na domačem pokopališču. V registru mrtvih je kot dan smrti naveden 24. maj, dan pokopa pa je 25. maj 1944. Po vojni sta bili na pokopališču v Šoštanju ekshumirani dve trupli v ločenih grobovih, po identifikacijski tablici pa so ugotovili, da je eno od njiju poročnik Russell H. Orf.

Drugi bombnik, ki ga je med 5. in 6. 11. 1944 sestrelil nemški lovec, so takoj zatem zajeli plameni, vendar je pilotu še uspelo leteti do Lokovice pri Šoštanju. Tam je zakrožil, dokler mu ni odpadel eden od motorjev. Ko pa je prišlo na letalu do manjše eksplozije, po kateri je padel v kovit, se je zrušil. Na krovu letala je bilo, še preden je to strmoglavilo, zaradi hudih poškodb in eksplozije verjetno več ranjenih in mrtvih. Bombnik je strmoglavil v Lokovici na gozdnato področje proti Paškim Vrhom.

Letalo je imelo označbo RAF Liberator VI KH243 178 Sqn, torej ameriški Consolidated B-24 J Liberator, ki so jih Američani potem, ko so jih sami uporabljali kot bombnike, dali v uporabo RAF, ker so bili war weary – zdelani. Marca 1944 je 178. eskadrilja prišla v Italijo v Celone in Amendola. Ta bombnik je bil eden od dvanajstih v sestavu večje formacije 56 Wellingtonov in 35 liberatorjev z letalom vodnikom B-24 iz 614. eskadrilje. Z matičnega letališča so na nočnem oskrbovalnem letu 7 odvrgli zaloge – 400 zabojnikov za partizanske sile na osvobojenem ozemlju

Po dosegljivih podatkih je omenjena bombnika sestrelil Hptm. Josef Krause St. Kpt. of 6./NJG1 01, Omenjeni Krause je prvi Liberator sestrelil ob 23:22 in drugega ob 23:31 (oba na LK-3/KL- 7: no height). Po podatkih Avstralskega kraljevega letalstva pri Ministrstvu za obrambo nesreče ni preživel nihče od članov posadke. Požar je bil po vsej verjetnosti tako silovit, da posadka ni imela časa, da bi izskočila.

Med prebivalci Lokovice dogodek seveda ni ostal neopažen. Tone Florjanc je povedal, da se je zgodilo pozno ponoči, noč je bila jasna, vidljivost dobra, britanski bombnik pa osvetljen, najverjetneje zaradi požara na letalu. Letel je na veliki višini, ko se je začel iz njega valiti dim, hitro je začel izgubljati višino, potem pa je prišlo do eksplozije, ki je odnesla del desnega krila. Letalo je začelo odnašati v desno in strmoglavljati proti tlom. Spričo izgube višine je z veliko hitrostjo zadelo v gozdnat hrib pod redko naseljenim naseljem Veliki Vrh. Prišlo je do velikega požara, ob tem pa so se pojavila neosvetljena lovska letala in preletela kraj nesreče. Letalo je popolnoma zgorelo, tako da so se kovinski deli spremenili v grude. Prebrati niso mogli niti številk motorjev. Kljub temu je po sedem- destih letih še vedno najti ostanke tega letala. Franc Zacirkovnik iz Gavc nad Šmartnim ob Paki je leta 2016 Muzeju Velenje predal pesto, na katerem so bile nasajene tri elise propelerja.